Ruski predsednik Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v enem izmed cerkvenih objektov v moskovski regiji, kjer so se mu pridružili pripadniki ruskih oboroženih sil in njihove družine. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je predsednik praznik preživel v krogu udeležencev tako imenovane posebne vojaške operacije v Ukrajini. Dogodek poudarja simbolno povezanost med državnim vrhom in vojsko v času trajajočega konflikta. Prisotnost vojakov na verskem obredu s predsednikom služi kot utrjevanje notranje enotnosti in morale znotraj ruskih oboroženih sil. Moskva tradicionalno uporablja pravoslavni božič za sporočanje vrednot, ki povezujejo cerkev, državo in vojaško moč. Gre za vnaprej načrtovano javno podobo predsednika, ki neposredno podpira tiste, ki so aktivno vključeni v bojne operacije na fronti.

V frankovskem mestecu Pottenstein so na predvečer praznika Svetih treh kraljev pripravili tradicionalno praznovanje z gorskimi ognji. Dogodek, ki združuje cerkvene običaje in lokalno tradicijo, je letos potekal v idiličnih zimskih razmerah, saj so spektakularne prizore ognjev na okoliških hribih dopolnile snežne padavine. Številni obiskovalci in verniki so se zbrali ob molitvah, medtem ko so gorski vrhovi zažareli v soju tisočerih ognjev. Ta tradicionalna prireditev velja za enega najpomembnejših kulturnih in verskih dogodkov v regiji, ki vsako leto privabi množice ljudi. Gorski ognji v Pottensteinu simbolizirajo konec božičnega časa in začetek novega leta, hkrati pa ohranjajo krščansko izročilo v bavarskem okolju. Letošnja izvedba je bila zaradi snežne odeje še posebej slikovita, kar je dodatno prispevalo k prazničnemu vzdušju in vizualnemu učinku obreda.

Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Predsednik grške stranke Pasok - Gibanje za spremembe Nikos Andrulakis je ob krščanskem prazniku teofanije izrazil pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo ključne družbene spremembe v Grčiji. V izjavi po tradicionalnem blagoslovu vode v Carigradu je poudaril nujnost zmanjšanja socialnih neenakosti ter okrepitev socialne pravičnosti za vse grške državljane. Andrulakis se je udeležil obreda v ekumenskem patriarhatu v Konstantinoplu, kjer je v prisotnosti vernikov podal vizijo o bolj perspektivni prihodnosti naroda. Politični voditelj je v svojem nagovoru povzel besede ekumenskega patriarha o moči vere, ki opolnomoči najšibkejše člane družbe. Njegove izjave nakazujejo na začetek priprav stranke na prihodnje politično obdobje, v katerem si bodo prizadevali za zmanjšanje razlik med prebivalstvom. Ob prazniku je vsem Grkom po svetu zaželel blaginjo in poudaril, da so pravičnejša družbena razmerja ključni cilj njegovega političnega delovanja v naslednjih dveh letih.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Veleposlanica Združenih držav Amerike, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku Gospodovega razglastva oziroma teofanije naslovila čestitke svojim prijateljem, sodelavcem in partnerjem v Grčiji. V svojem sporočilu na družbenem omrežju X je poudarila, da praznik predstavlja čas za duhovni premislek in obnovo upanja v novem letu. Izpostavila je tudi pomen verske tradicije in vere kot brezčasne moči, ki združuje ljudi. Guilfoyle se je v svoji objavi posebej dotaknila tradicionalnega blagoslova voda, ki se na ta dan odvija po celotni Grčiji. Po njenih besedah ti običaji ne ohranjajo le kulturne dediščine, temveč krepijo tudi medsebojne vezi. Ameriška diplomatka je praznik označila za priložnost za skupno praznovanje vrednot, ki so globoko zakoreninjene v grški družbi in pravoslavni tradiciji.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Veleposlanica Združenih držav Amerike v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev oziroma epifaniji objavila poslanico, v kateri je izpostavila pomen duhovne refleksije in tradicije. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izrazila najboljše želje grškim prijateljem, sodelavcem in partnerjem ter poudarila, da blagoslov voda služi kot opomnik na brezčasno moč vere, ki združuje ljudi. Guilfoyle je v sporočilu zapisala, da praznik ponuja priložnost za upanje v novem letu in krepitev vezi skozi skupne vrednote. Njeni komentarji so bili osredotočeni na kulturno in versko dediščino Grčije, s čimer je želela izkazati spoštovanje do lokalnih običajev in utrditi diplomatske odnose med državama prek verskega praznovanja, ki je v grški družbi izjemno pomembno.

V Grčiji in v grških skupnostih po svetu so s tradicionalno slovesnostjo blagoslova voda obeležili krščanski praznik Gospodovega razglasu (teofanija). Osrednje slovesnosti so potekale v Atenah, kjer je litija potekala do Hadrijanovega rezervoarja, zgodovinskega rimskega objekta iz 2. stoletja, ki še danes simbolizira kontinuiteto oskrbe mesta z vodo. Verski obredi so se zvrstili po vsej državi, od otokov Samos, Rodos in Zakintos do mest Larisa in Florina, kjer se je slovesnosti udeležil tudi obrambni minister Nikos Dendias. Na številnih lokacijah so verniki kljub neugodnim vremenskim razmeram in mrazu skočili v vodo, da bi pridobili potopljeni križ, kar po izročilu prinaša blagoslov. Posebnost letošnjih praznovanj so bili lokalni običaji, kot je procesija s srednjeveškimi zastavami (Sichna) v Litohoru ter metanje pomaranč v vodo v občini Pilaia-Hortiatis. Praznik so obeležili tudi v Avstraliji, kjer se je v Melbournu zbralo več sto vernikov. Grški politiki, vključno z guvernerjem Atike Nikosom Hardaliasom, so ob tem izpostavili pomen enotnosti, solidarnosti in upanja v sodobnem času. Dogodki so minili v znamenju verske gorečnosti in ohranjanja bizantinske ter lokalne tradicije, ki povezujejo grški narod doma in v tujini.

Srbski mediji so poročali o prazniku Ognjena Marija, ki naj bi prinašal zlo in nesrečo tistim, ki ne upoštevajo strogo prepovedanih stvari. Hkrati so izpostavili moč njenih relikvij, ki naj bi imele čudodelno moč. Poleg verskih tem je bil napovedan dodatek o poslu, ki prinaša novice, inspirativne zgodbe in praktične nasvete za podjetnike in ekonomiste.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju praznika svetih treh kraljev državljanom podal poslanico upanja in enotnosti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da praznik vsako leto prinaša novo moč za ohranjanje stabilne smeri države, kar je še posebej ključno v trenutnem obdobju svetovne negotovosti in nepredvidenih izzivov. Po njegovih besedah Grčija odločno napreduje in nenehno izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Micotakis je poudaril, da so najboljši časi za državo še pred njo, kljub krizam, ki pretresajo mednarodno skupnost. Njegov nastop je bil usmerjen v krepitev nacionalne samozavesti, pri čemer je izpostavil gospodarsko in socialno regeneracijo države v zadnjih letih. Praznični dan je izkoristil za utrditev političnega sporočila o stabilnosti, ki jo njegova vlada zagotavlja v nemirnem geopolitičnem okolju.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila praznik Svete velikomučenice Evfimije. V povezavi s tem praznikom so se pojavila sporočila, ki poudarjajo pomen določenih dejanj za ženske in zdravje družine, pri čemer so nekatera besedila specifično naslovljena na ženske, da bi zaščitile zdravje svojih družin.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je vernikom, ki praznujejo božič po julijanskem koledarju, zaželel, da bi jim rojstvo Jezusa prineslo tolažbo in novo upanje. Minister za pravosodje Nenad Vujić je patriarhu Porfiriju, duhovščini Srbske pravoslavne cerkve in vsem vernikom zaželel, da bi bila božja ljubezen spodbuda za krepitev medsebojnega razumevanja. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić pa je v svoji čestitki poudaril, da lahko le složni ohranjamo in razvijamo domovino.

Pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu so danes zaznamovali badnji dan, ki predstavlja neposredno pripravo na praznovanje božiča. Osrednji del tradicije je razdeljevanje badnjakov – hrastovih vej in slame –, ki simbolizirajo prostor, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kristus. Verniki te simbole prevzamejo v cerkvah in jih odnesejo domov, kjer jih v krogu družine simbolno zažgejo, kar napoveduje prihod luči in miru. V Ljubljani je osrednje praznovanje potekalo v cerkvi svetega Cirila in Metoda, kjer so verniki obiskovali bogoslužja skozi ves dan. Vrhunec praznovanja se bo zgodil ob polnoči, ko se bodo s polnočnimi liturgijami uradno začela praznovanja božiča, enega največjih krščanskih praznikov. Letošnje praznovanje poteka v znamenju miru in družinskega povezovanja, kar so poudarili tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, ki v Sloveniji predstavlja večino pravoslavnega prebivalstva.

Verniki krščanskih cerkva, ki uporabljajo gregorijanski koledar, so 6. januarja obeležili praznik Gospodovega razglašenja, v ljudskem izročilu znan kot praznik svetih treh kraljev. Praznik temelji na svetopisemskem poročilu o modrecih z Vzhoda, Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki jih je zvezda vodila do Betlehema, kjer so se poklonili novorojenemu Jezusu in mu podarili zlato, kadilo ter plemenito miro. Z dogodkom se simbolno sklene božični čas, v cerkvah pa potekajo slovesna bogoslužja. V Sloveniji je praznovanje tesno povezano z ljudskimi običaji, predvsem s trikraljevskimi koledniki, ki obiskujejo domove, zbirajo prispevke v dobrodelne namene in na hišne podboje zapišejo kratico G+M+B skupaj z letnico. Po starem običaju se na predvečer praznika opravi tudi drugi blagoslov domov s kadilom in blagoslovljeno vodo.

Praznik svetih treh kraljev, znan tudi kot Epifanija, označuje začetek cerkvenega novega leta. V Nemčiji, natančneje v zveznih državah Bavarska, Baden-Württemberg in Saška-Anhalt, je 6. januar dela prost dan. S praznikom je povezana tudi akcija Sternsinger, ko otroci preoblečeni v tri kralje obiskujejo domove.